K izvoru makedonske besede čekor ‘korak’
DOI:
https://doi.org/10.57589/srl.v71i3.4118Ključne besede:
makedonščina, besedotvorje, pomenska motivacija, etimologijaPovzetek
Pričujoči članek se posveča etimologiji besede чекор ‘korak’, ki jo s takim pomenom in besedotvorno zgradbo pozna le makedonščina. Ker se ista beseda z naglasom na končnici ter pomeni ‘suho, krivo drevo’, ‘štor’ in ‘korenina’ pojavlja v jugovzhodni makedonščini ter nekaterih bolgarskih narečjih, bomo poskusili ti dve besedi izvesti iz istega korena in analizirati njun prvotni pomen.
Literatura
Ernst Fraenkel, 1955–1965: Litauisches etymologisches Wörterbuch. Heidelberg Göttingen: Carl Winter and Vandenhoeck & Ruprecht.
France Bezlaj, 1976–1982: Etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika I–II. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
France Bezlaj, 1995–2005: Etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika III–IV. Dop. in ur. Marko Snoj, Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC.
Franciszek Sławski, 1974–2001: Słownik prasłowiański I–VIII. Wrocław: Zakład narodowy im. Ossolińskich: Wydawnictwo Polskiej akademii nauk.
Helmut Rix, 2001 [1998]: Lexicon der Indogermanischen Verben die Wurzeln und ihre Primärstammbildungen. Wiesbaden: L. Reichert.
Janis Endzelin, Edith Hausenberg, 1956: Ergänzungen und Berichtigungen zu Mühlenbachs Lettisch-deutschem Wörterbuch. V. Band. Chikago: Herausgegeben von der Gruppe der Lettischen Baltologen in Chikago.
Jiří Rejzek, 2004: Český etymologický slovník. Voznice: Leda.
Julius Pokorny, 1959: Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern, München: Francke Verlag.
Karl Mühlenbach, Janis Endzelin, 1923–1925: Lettisch-deutsches Wörterbuch Lief. I. Riga: Herausgegeben vom lettischen Bildungsministerium.
Maks Pletešnik, 1984: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Marko Snoj, 1991: Nekaj pripomb k izvoru slovanskih glagolov skočiti, skakati in kačiti. Jezikoslovni zapiski 1. 31–40.
Mate Tentor, 1950: Leksička slaganja: creskoga narječja i slovenskoga jezika protiv Vukova jezika. Razprave razreda za filološke in literarne vede I. Ljubljana: SAZU.
Václav Machek, 1968: Etymologický slovník jazyka českého a slovenského. Praha: Československá akademie věd.
Wojciech Smoczyński, 2007: Słownik etymologiczny języka litewskiego. Wilno: Wydział Filologiczny
***
Зозе Мургоски, 2011: Толковен речник на современиот македонски јазик. Скопје: Филолошки факултет „Блаже Конески“.
[Zoze Murgoski, 2011: Tolkoven rečnik na sovremeniot makedonski jazik. Skopje: Filološki fakultet „Blaže Koneski“.]
Макс Фасмер, Олег Н. Трубачёв, 1967–1973: Этимологический словарь русского языка 1–4. Москва: Прогресс.
[Maks Fasmer, Oleg N. Trubačёv, 1967–1973: Etimologičeskij slovar’ russkogo jazyka 1–4. Moskva: Progress.]
Марта Бјелетић, 2016: Придеви са значењем ‘коврџав’ у српском језику (на грађи за Општесловенски лингвистички атлас). Јужнословенски филолог 72/3–4. 93–110.
[Marta Bjeletić, 2016: Pridevi sa značenjem ‘kovrdjav’ u srpskom jeziku (na građi za Opšteslovenski lingvistički astlas). Južnoslovenski filolog 72/3–4. 93–110.]
Найден Геров, 1904: Речник на българский язик: С тълкувание речити на български и руски: Ч. 5: Р–Я. Пловдив: Дружжественна печатница „Съгласие“.
[Najden Gerov, 1904: Rečnik na bălgarskij jazik: S tălkuvanie rečiti na bălgarski i ruski: Č. 5: R–Ja. Plovdiv: Družžestvenna pečatnica „Săglasie“.]
OЛА: Общеславянский лингвистический атлас, 1988: Серия фонетико-грамматическая.
[OLA: Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas, 1988: Serija fonetiko-grammatičeskaja.]
Олег Н. Трубачёв, 1974–(2018): Этимологический словарь славянских языков 1–(41). Москва: Академия наук СССР.
[Oleg N. Trubačёv, 1974–(2018): Etimologičeskij slovar’ slavjanskih jazykov 1–(41). Moskva: Akademija nauk SSSR.]
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Emilija Neshkoska-Chretnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
