O verz(j)u Nataše Velikonja: k metodologiji preučevanja prostega verza

Avtorji

  • Neža Kočnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.57589/srl.v72i3.4210

Ključne besede:

prosti verz, pesem v prozi, Nataša Velikonja, sodobna slovenska poezija, verzologija

Povzetek

Prispevek preučuje verz(je) pesnice, esejistke, prevajalke in aktivistke Nataše Velikonja. Teoretični del je namenjen prevpraševanju različnih metodoloških pristopov k obravnavi prostega verza. V analizo so vključene pesmi iz zbirk Abonma (1994), Žeja (1999), Plevel (2004), Poljub ogledala (2007), Ostani (2014), Preveč vljudna (2017) in Prostor sred križišč (2021). Krajše poglavje je osredotočeno tudi na pesem v prozi – hibridno formo, ki predstavlja drugo temeljno izrazno sredstvo sodobne poezije.

Literatura

Viri / Sources

Nataša Velikonja, 1994: Abonma. Ljubljana: Škuc.

Nataša Velikonja, 1999: Žeja. Ljubljana: Škuc.

Nataša Velikonja, 2004: Plevel. Ljubljana: Škuc.

Nataša Velikonja, 2007: Poljub ogledala. Ljubljana: Škuc.

Nataša Velikonja, 2014: Ostani. Ljubljana: Škuc.

Nataša Velikonja, 2018: Preveč vljudna. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije.

Nataša Velikonja, 2021: Prostor sred križišč. Ljubljana: Škuc.

Literatura / References

Charles Baudelaire, 1976: Petits poèmes en prose (Le spleen de Paris). Pariz: Garnier-Flammarion.

Aleksander Bjelčevič, 1998–1999: Svobodni verz I: Svobodni verz ni niti iregularni silabotonični. Jezik in slovstvo 43/6. 255–68.

Aleksander Bjelčevič, 1998–1999: Svobodni verz II: Lastnosti sistema. Jezik in slovstvo 44/1–2. 29–44.

Aleksander Bjelčevič, 2014: Verz in proza, vmes pa nič. Jezik in slovstvo 59/2–3. 139–44.

Nina Dragičević, Helena Zemljič, 2021: Poezija, ki ne pripoveduje, ampak vzpostavlja. Intervju. Na spletu.

Mihail L. Gasparov, Tatjana V. Skulačeva, 1993: Ritm i sintaksis v svobodnom stihe. Očerki istorii jazyka russkoj poezii XX. veka. Moskva: Nauka.

Neža Kočnik, 2021: Primerjalna verzologija med jezikoslovjem in literarno vedo. Mejniki in prelomnice v slovanskih jezikih in literaturah. Ur. Neža Kočnik, Lucija Mandić, Rok Mrvič. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 225–36.

Neža Kočnik, 2022a: Generativna metrika in slovenski verz: Diplomsko delo. Ljubljana.

Neža Kočnik, 2022b: Generativna metrika in slovenski verz. Philological studies 20/2. 45–68. Na spletu.

Neža Kočnik, 2022c: Izhodišča silabotonične verzifikacije: Diplomsko delo. Ljubljana.

Neža Kočnik, 2024: Verzološka misel v korespondencah slovenskih intelektualk in intelektualcev 18., 19. in 20. stoletja. Dialog med središči in obrobji v slovanskih jezikih in literaturah. Ur. Neža Kočnik, Lucija Mandić, Rok Mrvič. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 133–42.

Leon Kojen, 1996: Studije o srpskom stihu. Sremski Karlovci, Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Biblioteka Theoria, 36).

Zoran Kravar, 1992: Prolegomena teoriji slobodnoga stiha. Umjetnost riječi 36/3. 203–18.

Jurij Lotman, 1976: Struktura umetničkog teksta. Beograd: Nolit.

Boris A. Novak, 1997: Oblike srca: Pesmarica pesniških oblik. Ljubljana: Modrijan.

Boris A. Novak, 2005: Zven in pomen: Študije o slovenskem pesniškem jeziku. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. (Razprave Filozofske fakultete).

Boris A. Novak, 2007: Pogledi na francoski simbolizem. Ljubljana: Študentska založba. (Scripta).

Boris A. Novak, 2008: Ocvirkova teorija verza ali Kje so časi, ko se je literarna zgodovina prevažala s črnim mercedesom? Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Ur. Darko Dolinar, Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Studia litteraria). 173–81.

Boris A. Novak, 2011: Salto immortale: študije o prevajanju poezije. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Znanstvenoraziskovalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Studia translatoria 3).

Boris A. Novak, 2016, 2017: Oblike duha: zakladnica pesniških oblik. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Boris A. Novak, 2022a: Prosti verz, ki ga ni, a lepo zveni. Slavistična revija 70/2. 97–112.

Boris A. Novak, 2022b: Spomin jezika, jezik spomina: študije o pesniškem jeziku. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Petr Plecháč, Jakub Říha, 2014: Measuring Euphony. Methodology and Practices of Russian Formalism. 194–9.

Katarina Podbevšek, 2021: Avtorsko branje poezije. Slovenska poezija. Ur. Darja Pavlič. Ljubljana: Znanstvena založba (Obdobja 40). 373–80.

Boris Tomaševski, 1984: Ritem proze. Ruski formalisti: izbor teoretičnih besedil. Ur. Drago Bajt, Aleksander Skaza, prev. Drago Bajt. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Юрий Тынянов, 1924: Проблема стихотворного языкa. Ленинград: Academia.

[Jurij Tynjanov, 1924: Problema stihotvornogo jazyka. Leningrad: Academia.]

Jurij Tynjanov, 2016: Vprašanje pesniškega jezika. Prev. Drago Bajt. Ljubljana: Studia humanitatis.

Dorota Urbaňska, 1995: Wiersz wolny. Proba charakterystyki sistemowej. Varšava: Instytut badan literackich.

PoeTree = P. Plecháč, R. Kolár, S. Cinková, A. Šeļa, M. De Sisto, L. Nugues, T. Haider, N. Kočnik, B. Nagy, É. Delente, R. Renault, K. Bobenhausen, B. Hammerich, A. Mittmann, G. Palkó, P. Horváth, B. Navarro Colorado, P. Ruiz Fabo, H. Bermúdez Sabel, K. Korčagin, V. Plungjan, D. Sičinava, 2023: PoeTree. Poetry Treebanks in Czech, English, French, German, Hungarian, Italian, Portuguese, Russian, Slovenian, and Spanish (0.0.2) [Data set]. Zenodo.

Plecháč et al., 2024 = P. Plecháč, S. Cinková, R. Kolár, A. Šeļa, M. De Sisto, L. Nugues, T. Haider, N. Kočnik, 2024: PoeTree: Poetry Treebanks in Czech, English, French, German, Hungarian, Italian, Portuguese, Russian, Slovenian and Spanish. Research Data Journal for the Humanities and Social Sciences. Na spletu.

Prenosi

Objavljeno

2024-11-18

Kako citirati

Kočnik, N. (2024) „O verz(j)u Nataše Velikonja: k metodologiji preučevanja prostega verza“, Slavistična revija, 72(3), str. 233–254. doi: 10.57589/srl.v72i3.4210.

Številka

Rubrike

RAZPRAVE