Anton Vodnik in medbesedilnost njegove poezije na primeru motiva Marije

Avtorji

  • Maruša Brozovič

Ključne besede:

Anton Vodnik, vpliv, intertekstualnost, intermedialnost, sv. Marija

Povzetek

Po literarnozgodovinski in slogovni umestitvi Antona Vodnika nas zanima, kje in kakšno medbesedilnost lahko prepoznamo v njegovi poeziji medvojnih pesniških zbirk (Žalostne roke, 1922, Vigilije, 1923 in Talitá, kumi, neob. 1923) na primeru motiva Marije. Predstavimo pesmi, ki gradijo medbesedilne odnose z »viri«, kot so Biblija, Rilke, Verlaine, Maeterlinck, Trakl, Župančič in medumetnostne vezi z zgodnje- in visokorenesančno ter s prerafaelitsko umetnostjo, secesijskim dekorativizmom ali umetnostjo bratov Kralj. Podrobnejša interteks tualna in intermedialna analiza je zajela pesmi Oznanjenje, Ženitna v Kani in Immaculata.

Prenosi

Objavljeno

2018-01-15

Kako citirati

Brozovič, M. (2018) „Anton Vodnik in medbesedilnost njegove poezije na primeru motiva Marije“, Slavistična revija, 66(1), str. 1–14. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-66634850 (Pridobljeno: 27 november 2024).

Številka

Rubrike

RAZPRAVE