Slovenski pesniški jezik z vidika jezikovnega načrtovanja do l. 1848

Avtorji

  • Marko STABEJ

Ključne besede:

slovenska književnost, slovenska poezija, pesniški jezik, slovenščina, 1800-1848

Povzetek

Slovenski pesniški jezik in korpus pesniških besedil v 1. polovici 19. stoletja nimata samo avtonomne kulturne vrednosti, ampak sta zametek jezikovne polnofunkcionalnosti in celovitosti besedilnega korpusa, hkrati pa motivacija za preseganje diglosijske situacije. V tem okviru imata posebno vlogo zlasti Kranjska čbelica s Prešernovim pesniškim opusom, ki je bila jezikovnonačrtovalno kratkoročneje manj uspešna, in Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice (s Koseskim kot najbolj izpostavljenim pesnikom), ki so bile tozadevno uspešnejše. Pojasnjeni so nekateri razlogi za to ( z današnjega kanoničnega vrednostnega stališča) naviezno protislovno vlogo.

Prenosi

Objavljeno

1998-03-15

Kako citirati

STABEJ, M. (1998) „Slovenski pesniški jezik z vidika jezikovnega načrtovanja do l. 1848“, Slavistična revija, 46(3), str. 207–233. Dostopno na: https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-8576610 (Pridobljeno: 24 november 2024).

Številka

Letn. 46 Št. 3 (1998)

Rubrike

RAZPRAVE

Licenca

 

Creative Commons licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.

Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.