A Functional View of the Language System’s Prototypical Thematization of Certain Grammatical Denotata
Keywords:
language system, syntactic categorial feature, categorial semantic feature, prototypical clause, lexical grammarAbstract
The language system consists of two conceptually inseparable entities, lexicon and grammar, which can be defined in terms of their naming function and cohesive complementarity, and differentiated only metalinguistically. Both roles are defined by categorial features as the linguistic-systemic intersection of the lexical and grammatical meaning of fundamental endogenous syntactic-propositional word types, nouns and verbs.
References
Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel (Jakob Šolar), 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS.
Александр В. Бондарко, 2002: Теория значения в системе функциональной грамматики. Москва: Русская академия наук.
[Aleksandr V. Bondarko, 2002: Teorija značenija v sisteme funkcionalʼnoj grammatiki. Moskva: Russkaja akademija nauk.]
Anton Breznik, 1916: Slovenska slovnica. Celovec: Družba svetega Mohorja.
Anton Breznik, 1982: Besedni red v govoru. Jezikoslovne razprave. Ur. Jože Toporišič. 233–55.
Aleksandra Derganc, 1995: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini = Some Characteristics of the Dual in Slovenian. Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today. Ur. Ada Vidovič Muha. Slavistična revija 54/Posebna številka. 57–73, 415–35.
Domen Krvina, 2018: Glagolski vid v sodobni slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC (Lingua Slovenica, 13).
Erika Kržišnik, 2010: Idiomatska beseda ali frazeološka besedna zveza. Slavistična revija 58/1. 67–81.
Александр В. Исаченко, 1954: Грамматический строй русского языка в сопоставлении с словацким. Братислава: Издательство словацкой академии наук.
[Aleksandr V. Isačenko, 1954: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim. Bratislava: Izdatelʼstvo slovackoj akademii nauk.]
Tatjana Marvin, 2019: O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini. Spol v jeziku. Ur. Ada Vidovič Muha, Andreja Žele. Slavistična revija 67/2.151–59.
Majda Merše, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.Ljubljana: ZRC SAZU, SAZU.
Mluvnice češtiny (3), 1987. Praha: Československá akademie věd.
Russkaja grammatika, 1982. Moskva: Akademija nauk SSSR.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970, 1975, 1980, 1991. Ljubljana: DZS.
Slavistična revija, 2019: Spol v jeziku. Ur. Ada Vidovič Muha, Andreja Žele. 67/2.
Jerica Snoj, 2004: Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov.Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jerica Snoj, 2010: Metafora v leksikalnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jerica Snoj, 2016: Kategorialne pomenske lastnosti v slovarskih oznakah.Toporišičeva Obdobja. Ur. Erika Kržišnik, Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 35). 133–41.
John R.Taylor, 1995: Linguistic categorization.Oxford: Oxford University Press.
Jože Toporišič, 1976: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 1984: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Anton Schellander, 1984: Glagolski vid v luči sodobnih teoretskih razmišljanj in kali njegovega zapažanja v Bohoričevi slovnici. Slavistična revija 32/3.223–31.
Ada Vidovič Muha, 1984: Nova slovenska skladnja J. Toporišiča. Slavistična revija 32/2.142–55.
Ada Vidovič Muha, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk.Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Partizanska knjiga).
Ada Vidovič Muha, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti: z normativnim slovensko-nemškim vidikom. Slavistična revija 41/1.161–92.
Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti žensk prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Ur. Aleksandra Derganc. XXXIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Ada Vidovič Muha, 1998: Pomenski preplet glagolov imeti in biti – njuna jezikovnosistemska stilistika.Slavistična revija 46/4.293–323.
Ada Vidovič Muha, 2006a: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico = On the Categorialness of Lexemes between Lexicon and Grammar. Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today. Ur. Ada Vidovič Muha. Slavistična revija 54.Posebna številka. 23–43, 377–401.
Ada Vidovič Muha, 2006b: Breznikova napoved jezikoslovne teme 20. stoletja – praška teorija členitve po aktualnosti. Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh: Škrabčeva misel V. Ur. Jože Toporišič. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.127–35.
Ada Vidovič Muha, 2009: Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil – vprašanje propozicije. Slavistična revija 57/2.251–61.
Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Ada Vidovič Muha, 2014: Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika: antropocentrični vidik. Prostor v jeziku in jezik v prostoru. Ur. Ada Vidovič Muha, Andreja Žele. Slavistična revija 62/3. 294–308.
Ada Vidovič Muha, 2015: Propozicija v funkcijski strukturi stavčne povedi. Slavistična revija 63/4. 389–406.
Ada Vidovič Muha, 2016: Konceptualne prvine funkcijsko strukturalne slovnice (primerjalno s Toporišičevo slovnico). Toporišičeva Obdobja. Ur. Erika Kržišnik, Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 35). 13–27.
Ada Vidovič Muha, 2018: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Ada Vidovič Muha, 2019: Spol – jezikovni sistem in ideologija.Spol v jeziku.Ur.Ada Vidovič Muha, Andreja Žele. Slavistična revija 67/2.127–41.
Andreja Žele, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku: S poudarkom na glagolu. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Andreja Žele, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.
