Dnevnik kot literarnozgodovinski vir: Tagebuch 1844 Louise Crobath
Dragi Doktorvater, dragi Miran, vse najboljše!
Ključne besede:
arhivsko gradivo, ego dokumenti, intimni dnevnik, nemška književnost na Slovenskem, biografika, Stanovsko gledališče v LjubljaniPovzetek
V razpravi nas zanima dnevnik kot vrsta dokumentarnega gradiva in njegove funkcije za namene literarnega raziskovanja. Dnevnik najprej umestimo v skupino sorodnih virov, v kateri so pisma, spomini, polemični spisi, eseji, zapiski, ocene, beležnice, listinsko gradivo avtorjev itn. Nato spregovorimo o uporabi arhivskega gradiva v (slovenskem) literarnem zgodovinopisju in z vidika različnih metod. Na dnevnik pogledamo skozi koncepcijo ego dokumentov Winfrieda Schulzeja. Ob primeru zasebnega intimnega dnevnika ponudimo zasnutek tipologije funkcij za uporabo dnevnikov pri literarnem raziskovanju. Predstavljamo sveže transkripte in še neobjavljene slovenske prevode odlomkov iz nemškega dnevnika Louise Crobath (Pesjak) (1844).
Literatura
Darko Dolinar, 2007: Med književnostjo, narodom in zgodovino. Celje, Ljubljana: Celjska MD, ZRC SAZU.
Miran Hladnik, 1995: Količinske in empirične raziskave literature. Slavistična revija 43/3. 319–40. Na spletu.
Andreas Kablitz, 2008: Positivismus. Metzler Lexikon Literatur- und Kulturtheorie. A. Nünning (ur.): Stuttgart, Weimar: J. B. Metzler. 582–84.
Blaž Kavšek, 2019: Dodatek k stritariani: Revizija procesa (pre)vrednotenja Josipa Stritarja v slovenski literarni zgodovini in kritiki. Slavistična revija 67/3. 461–74.
France Kidrič, 1949: Petruzzi, Peter. Slovenski biografski leksikon. Na spletu.
Matjaž Kmecl, 2004: Tisoč let slovenske literature. Ljubljana: CZ.
France Koblar, 1935: Pesjakova, Luiza. Slovenski biografski leksikon. Na spletu.
Dejan Kos, 2003: Theoretische Grundlage der Empirischen Literaturwissenschaft. Maribor: Slavistično društvo Maribor.
Oto Luthar, 1989: Ali Francozi verjamejo svojemu mitu? Filozofski vestnik 10/1. 59–71. Na spletu.
Vanesa Matajc, 2008: Soočenje s trendom. Primerjalna književnost v 20. stoletju. Ur. D. Dolinar in M. Juvan. Ljubljana: ZRC SAZU. 283–305.
Narodna in univerzitetna knjižnica [= NUK]: Ms. 488, II.1.: Dnevniki Luize Crobath Pesjak.
Urška Perenič, 2006: Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. Slavistična revija 54/2. 233–43. Na spletu.
Urška Perenič, 2010: Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Slavistična knjižnica, 16).
Urška Perenič, 2014: Empirija v literarni vedi. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
Urška Perenič, 2018a: Beatin dnevnik Luize Pesjak: Dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3. 251–63. Na spletu.
Urška Perenič, 2018b: Beatin dnevnik Luize Pesjak: Medialni vidiki romana. 37. simpozij Obdobja: Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski. Ur. U. Perenič in A. Bjelčevič. Ljubljana: FF. 211–19. Na spletu.
Urška Perenič, 2019: Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika. Lujiza Pesjakova: Beatin dnevnik: Roman. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
Gebhard Rusch, 1993: Literatur in der Gesellschaft. Literaturwissenschaft und Systemtheorie: Positionen, Kontroversen, Perspektiven. Ur. S. J. Schmidt. Opladen: Westdeutscher Verlag. 170–93.
Gebhard Rusch, 1997: Literature, Media and Society: Toward a Media Description Standard. The Systemic and Empirical Approach to Literature and Culture as Theory and Application. Ur. S. T. Zepetnek in I. Sywenky. Alberta, Siegen: Research Institute for Comparative Literature and Cross-Cultural Studies, Institut für Empirische Literatur- und Medienforschung. 91–105.
Siegfried J. Schmidt, 21991: Grundriβ der Empirischen Literaturwissenschaft. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp.
Winfried Schulze, 1996: Ego-Dokumente: Annäherung an den Menschen in der Geschichte. Berlin: Akademischer Verlag. Na spletu.
Avgust Žigon, 1933: Drobni prispevki: Sonet Luizi Crobath: 1844. Dom in svet 46/6. 304–12 in 503–23. dLib.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Slavistična revija (http://www.srl.si) is distributed under
Creative Commons, attribution 4.0 international.
Slavistična revija publishes fully open access journals, which means that all articles are available on the internet to all users immediately upon publication. Non-commercial use and distribution in any medium is permitted, provided the author and the journal are properly credited.