Navodila avtorjem

Slavistična revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo. Prispevki so v slovenščini, v manjšem deležu lahko v drugih slovanskih in svetovnih jezikih, pred objavo pa morajo v postopek uredniškega recenziranja. Uredništvo daje prednost objavam v jeziku, ki je predmet obravnave, ali prevodu v slovenščino.

Če je članek oddan v tujem jeziku in ga recenzenti potrdijo za oddajo, se uredništvo odloči, ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali v slovenščini. V primeru odločitve za slovenski prevod avtor sam poskrbi za prevod in odda prevedeno besedilo kot revizijo prvotno oddanega besedila. Če urednik presodi, da je prevod jezikovno ali strokovno problematičen, lahko zahteva nov krog recenzij prevedenega besedila.

O sprejemu ali zavrnitvi članka je avtor obveščen približno tri mesece po prejemu članka. Objavljeni članki bodo takoj prosto dostopni v spletnem arhivu revije in v Digitalni knjižnici Slovenije.

Pisec ohrani avtorske pravice nad člankom brez omejitev. Korekture je treba vrniti v treh dneh. Avtor odda članek na portalu https://srl.si (če je tu prvič, se najprej registrira kot avtor).

Besedilo prispevka naj bo v datoteki v besedilnem formatu ODT, DOC ali DOCX.

Obseg besedila (z opombami, povzetki in seznamom literature) naj ne presega ene in pol avtorske pole, tj. 45.000 znakov, ocene 24.000 znakov, poročila 8.000 znakov s presledki in opombami vred.

Datoteka prispevka, oddanega v razdelek Razprave, mora vsebovati:

• naslov prispevka (naslov naj ne bo zapisan z verzalkami);
• angleški prevod naslova prispevka (če je besedilo v angleščini, je zahtevan slovenski prevod naslova);
• sinopsis prispevka (sinopsis naj ne presega 8 vrstic, v posebnem odstavku, velikost besedila 10 pik);
• 3–5 ključnih besed, ki niso besede iz naslova (v posebnem odstavku, velikost besedila 10 pik);
• angleški prevod sinopsisa (če je besedilo v angleščini, je zahtevan slovenski prevod sinopsisa);
• angleški prevod ključnih besed (če je besedilo v angleščini, je zahtevan slovenski prevod ključnih besed);
• besedilo pripevka;
• seznam literature;
• povzetek (povzetek naj bo v tujem jeziku, ki je smiselno izbran glede na jezik in temo razprave: kroatistični pripevek v slovenščini naj ima povzetek v hrvaščini, rusistični v ruščini; če jezik prispevka ni sloveščina, je povzetek obvezno v slovenščini; povzetek naj ne presega 2000 znakov s presledki).

Ostali prispevki (ocene, poročila, gradivo) morajo vsebovati naslov, angleški prevod naslova (če je prispevek v angleščini, je zahtevan slovenski prevod naslova) in besedilo prispevka

Tehnične zahteve pri oblikovanju besedila:

• Besedilo prispevka je v naboru Times New Roman, velikost besedila 12 pik, za izvleček, povzetek, daljše citate in opombe 10, razmik med vrsticami pa 1,5. Odstavki so ločeni s prazno vrstico in brez umika ter brez desne poravnave. Narekovaji so dvojni srednji, ločila in prečrkovanje tujih pisav se v člankih v slovenščini ravnajo po slovenskem pravopisu.
• Slikovni material avtor priloži v ločenih datotekah, vsako sliko s svojo številko, v tipkopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v tipkopisu članka.
• Nad 5 vrstic dolgi navedki so odstavčno ločeni od drugega besedila in brez navednic. Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v oglatih oklepajih; na začetku in na koncu citatov ni tropičij.
• Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo mestu, na katero se nanaša.
• Literatura se navaja v krajši obliki v oklepaju v tekočem besedilu (Boršnik 1962: 213), v daljši obliki pa v seznamu literature na koncu članka.
• Sprotne opombe naj ne vsebujejo bibliografskih podatkov, če pa že, naj bodo enote bibliografske navedbe med seboj ločene z vejicami: Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor, Obzorja, 16–18.

Tehnične zahteve pri oblikovanu seznama literature:

• Navedene vire razvrstimo po abecedi glede na prvo črko priimka prvega navedenega avtorja, če navajamo tudi vire v nelatiničnih pisavah, najprej razvrstimo vire v latiničnih pisavah, nato pa v ustreznem vrstnem redu (npr. po azbuki) še vire v uporabljeni nelatinični pisavi.
• Na koncu vsake bibliografske enote je pika.
• Naslovi samostojnih izdaj, knjig in periodičnih publikacij so postavljeni ležeče.
• Zbirka je v oklepaju tik pred navedbo strani; krajšavo str. za stran izpustimo. Naslovi v stroki poznane periodike so lahko okratičeni (npr. SR za Slavistično revijo, LZ za Ljubljanski zvon), imen avtorjev ne krajšamo, razen pri navajanju patronima.
• Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature njegova ime in priimek navedemo ob vsaki enoti.
• Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b.
• Spletne vire, ki jih je mogoče brez težav poiskati s pomočjo iskalnikov, navajamo brez URL-jev (http, https) in datumov dostopa. Ob avtorju in naslovu besedila navedemo ime spletnega portala ali servisa, ki je vir objavil, ter pripis: Na spletu. / Tudi na spletu. V ta pripis nato vdelamo ustrezno hiperpovezavo. Če je članek v tujem jeziku, ustrezno prilagodimo pripis (Online. / Also online. // В сети. / И в сети.) Za očitne spletne vire, kot so Wikipedija, Facebook, Twitter ..., pripis lahko izpustimo.
• Zaradi avtomatske indeksacije virov za vse vire v slovanskih ciriličnih pisavah vsak vnos navedemo še transliterirano, in sicer v oglatem oklepaju (gl. primer spodaj). Transliteracijo izvedemo po standardu ISO 9: 1995.
• Primeri vnosov v seznam literature:

Marja Borštnik, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja.

Helga Glušič, 2003: Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287–95.

Jože Toporišič, 1993: Jakoba Riglerja teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 41/4. 449–64. Tudi na spletu.

Lemma (Lexikographie). Wikipedia: Die freie Enzyklopädie.

Primož Jakopin, 1980: Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku: Doktorska disertacija. Ljubljana. Na spletu.

Александр Бушковский, 2011: Изучая Патологии. Нелепицы и странности в рассказах о войне. Вопросы литературы 2011/2. 195–209. Tudi na spletu.

[Aleksandr Buškovskij, 2011: Izučaâ Patologii. Nelepicy i strannosti v rasskazah o vojne. Voprosy literatury 2011/2. 195–209].

Oddaja prispevka, postopek recenziranja in oddaja popravkov:

• Avtor prispevek na spletni strani odda le enkrat, vse nadaljnje popravke in dopolnila v novih datotekah oddaja kot revizije v prvotno oddajo.
• Ob spletni oddaji mora avtor v metapodatke prispevka iz datoteke obvezno prekopirati naslov, naslov v angleščini, sinopsis, sinopsis v angleščini, ključne besede, ključne besede v angleščini (za angleške prispevke je drug obvezen jezik slovenščina) in seznam literature.
• Po prvem krogu recenzij bo avtor v sistemu OJS obveščen, ali je članek sprejet in kakšne so morebitne recenzentske zahteve po popravkih in dopolnilih. Uredništvo ni dolžno pojasnjevati razlogov za morebitno zavrnitev prispevka.
• Na poziv po popravkih in dopolnilih se mora avtor odzvati v treh dneh. V tem času mora uredniku sporočiti, kdaj namerava v sistem naložiti novo, popravljeno verzijo datoteke.
• Če so popravki in dopolnila obsežnejši, se članek ponovno recenzira, če je dopolnil manj in urednik oceni, da so pripombe recenzentov ustrezno upoštevane, pa se članek tehnično uredi in gre nato v prelom.
• V fazi preloma bo avtor pozvan, da opravi korekture preloma članka. Morebitne popravke mora na poziv urednika posredovati najkasneje v treh dneh, in sicer kot seznam popravkov v ločeni besedilni datoteki ali kot komentarje/anotacije v PDF datoteki preloma. Datoteko avtor priloži kot priponko v odgovoru na urednikov poziv v sistemu.

Imena in priimka ter inštitucije, na kateri deluje avtor, zaradi zagotavljanja anonimnosti v recenzentskem procesu ne vpisujte v oddano datoteko prispevka, temveč jih vnesite v svoj uporabniški profil v sistemu OJS.

Prispevki, ki ne bodo upoštevali navodil glede obsega, obveznih delov razprave in navodil glede vnosa metapodatkov bodo ob prvem uredniškem pregledu avtomatsko zavrnjeni, oddaja pa bo izbrisana iz sistema. V tem primeru lahko avtor ustrezno popravi prispevek in ga ponovno odda kot novo oddajo.